Kuranta ya mmušo
No. 18787
Kuranta ya Mmušo ya Molao No. 6140
TSEBIŠO YA MMUŠO
BOLAODI BJA MANGWALO A THUTO BJA AFRIKA BORWA.
NO. R 452 28 Matšhe 1998
MELAWANA KA TLASE GA MOLAO WA BOLAODI BJA MANGWALO A THUTOBJA AFRIKA BORWA. MOLAO, 1995
MOLAO NO.58 WA 1995
Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa, ka tlase ga seripa sa 14 saMoalo wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa, 1995 (Molao No 58 wa1995), ka tumelelo ya Letona la Thuto ga mmogo le Letona la tša Mešomo, bodirile melawana ka gare ga Lenaneo.
LENANEO
TEMANA YA 1: DITLHALOŠO KA KAKARETŠO
Ditlhalošo
TEMANA YA 2: LEGORA LA MANGWALO A THUTO LA BOSETŠHABA
Tlhamo
Sebopego sa Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba
Ditlhalošo tša maemo
Kabelo ya magato go maemo le mangwalo a thuto
Ngwadišo ya maemo le mangwalo a thuto go Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba
Dinyakwa tša ngwadišo ya maemo a thuto le maemo
Dinyakwa tša ngwadišo ya mangwalo a thuto
Dinyakwa tše dingwe gape tša ngwadišo ya mangwalo a thuto legatong la 1 go ya go 4 le 5 go ya go 8
Tshepetšo ya go ngwadiša maemo le mangwalo a thuto
Ngwadišo ya motšwa-o-swere ya mangwalo a thuto
TEMANA YA 3: MAKGOTLA A MAEMO A BOSETŠHABA
Tlhamo
Ngwadišo ya Makgotla a Maemo a Bosetšhaba
Kgogelomorago ya ngwadišo ya Makgotla a Maemo a Bosetšhaba
Boleloko bja Makgotla a Maemo a Bosetšhaba
Kgetho ya maloko go Makgotla a Maemo a Bosetšhaba
Dihlopha tša neelano
Go rola modiro ga maloko a Makgotla a Maemo a Bosetšhaba le go tlatšwa ga dikgoba
Mošomo wa Makgotla a Maemo a Bosetšhaba
TEMANA YA 4: MAKGOTLA A TLHAMO YA MAEMO
Tumelelo le tlhamo ya Makgotla a Tlhamo ya Maemo
Kgogelo morago ya ngwadišo goba go phatlalatšwa ga Makgotla a Tlhamo ya Maemo
Boleloko bja Makgotla a Tlhamo ya Maemo
Kgetho ya maloko a Makgotla a Tlhamo ya Maemo
Mešomo ya Makgotla a Tlhamo ya Maemo
TEMANA YA 5: MELAO YA TSHEPETŠO LE TEFELO YAMEDIRO YA MAKGOTLA A MAEMO A BOSETŠHABA LE MAKGOTLA A TLHAMO YA MAEMO
Melao ya tshepetšo
Tefelo ya mediro ya Makgotla a Maemo a Bosetšhaba le Makgotla a Tlhamo ya Maemo
TEMANA YA 6: LEINA LE LE KOPANA
Leina le le kopana
KGOKELETŠO
Melao ya tshepetšo ya Makgotla a Maemo a Bosetšhaba
TEMANA YA 1
DITLHALOŠO KA KAKARETŠO
Ditlhalošo
Mo melawaneng ye, lentšu goba seka leo le filwego tlhalošo mo Molaong, le tla hlaloša seo le, ntle le ge tlhalošo e bontšha ka mokgwa wo mongwe –
Molao" e ra Molao wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa, No 58 wa 1995:
bokgoni bjo bo dirišwago" e ra bokgoni bja go šomišwa diphihlelelo tša thuto mo go lebanego, tšeo di lego ka gare ga mangwalo a thuto;
molekodi" e ra motho yo a ngwadišitšwego ke Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo ya maleba go ya ka dinyakwa tšeo di hlametšwego maikemišetšo a ke Lekgotla la Tlhamo ya Maemo, go lekola diphihlelelo tša maemo le mangwalo a thuto ao a itšeng a Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba; le "molekodi wa lefelo la kgetho" e na le tlhalošo yeo e sepelelanago;
modulasetulo" e ra modulasetulo wa Bolaodi;
komiti" e ra komiti ye nngwe le ye nngwe ya Boalodi yeo e hlalošitšwego go seripa sa 7 sa Molao;
mooko wa thuto" e ra thuto ya kgapeletšo yeo e nyakegago lengwalo le itšeng la thuto, mme "mooko" e na le tlhalošo yeo e sepelelanago;
poelo" e ra poelo yeo e beilwego ke Bolaodi go diiri tše lesome tša thuto;
sehlopha sa kgahlego ye bohlokwa" e ra mokgatlo wa bosetšhaba wo o lego bohlokwa go tšweleleng ga mešomo ya Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba leo le šeditšwego;
dipoelo tšeo di lego bohlokwa" e ra dipoleo tšeo di lego bohlokwa tšeo di hlohleletšago thuto le go ithuta, le "dipoelo tše bohlokwa tša mafapha ao a tsenelanago a thuto le tlhahlo" e na le tlhalošo yeo e sepelelanago;
Lekgotla la Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo" e ra lekgotla leo le dumeletšwego go ya ka seripa sa 5 (a)(ii) sa Molao, leo le nago le maikarabelo a go hlapetša le go lekola diphihlelelo go ya ka maemo le mangwalo a bosetšhaba a thuto le mešomo yeo le e filwego mabapi le go hlapetša le go lekola diphihlelelo go ya ka maemo le mangwalo a bosetšhaba go ya ka seripa sa 5 (a)(ii) sa Molao;
Thuto yeo e kgethilwego" e ra kgetho ya meputso ya koketšo mo legatong la Legoreng la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba leo le bontšhitšwego, mo boikgethelo bo ka dirwago go netefatša gore maikemišetšo a mangwalo a thuto a a fihlelelwa, le "kgethilwego" e na le tlhalošo yeo e sepelelanago;
Komiti-Phethiši" e ra komiti yeo e hlamilwego go ya ka seripa sa 7 sa Molao go dira mešomo ye itšego yeo e e filwego legatong la Bolaodi;
mohlankedi-phethiši" e ra motho yo a thwetšwego go ya ka seripa sa 4 sa Molao;
dipoelo tša go ruma thuto" e ra dipoelo tšeo di fihlelelwago ke moithuti yo a lego legatong le a fetšago porokerama yeo e išago mafelelong a lengwalo la thuto;
lefapha" e ra lefapha leo le itšego la thuto leo le šomišwago bjalo ka mokgwa wa go beakanyetša Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba;
thuto ya motheo" e ra thuto yeo e lego motheo wo o nyakegago go thoma thuto, tlhahlo le thuto ya go tšwela pele yeo e nyakegago go hwetša mangwalo a thuto mme "motheo" e na le tlhalošo ya go swana;
tekolo yeo e kopanyago" e ra mokgwa wa tekolo wo o dumelelago moithuti go bontšha bokgoni bjo bo diragatšwago mme e šomiša mekgwa ya magareng ga tekolo ya motheo le thumo;
tlhalošo ya magato" e ra lefoko leo le hlalošago legato le itšeng la magato a seswai a Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba;
leloko" e ra leloko la Bolaodi leo le kgethilwego ke Letona go ya ka seripa sa 4 sa Molao;
tekolo" e ra tsela yeo e dirago bonnete bja gore tekolo ya dipoelo tšeo di hlalošitšwego go maemo le mangwalo a thuto a Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba di a kgotsofatša, di a tshepagala e bile di molaong;
lekgotla la tekolo" e ra lekgotla leo le kgethilwego ke Bolaodi go lekola;
Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba" e ra lekgotla leo le ngwadišitšwego go ya ka seripa sa 5 (a)(ii) sa Molao, leo le nago le maikarabelo a go hlama maemo le mangwalo a thuto le tlhahlo, mme le filwe mešomo yeo e itšeng mabapi le ngwadišo ya maemo a bosetšhaba le mangwalo a thuto go ya ka seripa sa 5 (a)(ii) sa Molao;
diiri tša go ithuta" e ra nako ya go ithuta yeo go bonwago gore e tla tšea moithuti wa magareng go fihlelela dipoelo tšeo di hlalošitšwego, mme e akaretša dikgopolo tša go swana le nako ya go bonana, nako yeo e dirišwago thutong yeo e beakantšwego ka tatelano mo mošomong le go ithuta ka beng;
dipoelo" e ra dipoelo tša kwešišo ya thuto yeo e diragatšwago leetong la go ithuta;
moithuti yo a tšwelelago dithutong" e ra moithuti yo a hweditšego mangwalo a thuto;
tebelelo ya thuto ya mathomong" e ra papetšo ya thuto le boitemogelo bja mathomong bja moithuti tšeo a di hweditšego bjang goba bjang le dipoelo tša thuto tšeo di nyakegago go lengwalo le itšego la thuto, le go fihlelela dinyakwa tša go dumelelwa go ithutela lengwalo le itšego la thuto;
sephetho" e ra sephetho sa Bolaodi;
dipoelo tše bohlokwa" e ra tsebo ya kwešišo yeo e diragatšwago, bokgoni le setho tšeo di thekgago poelo e tee goba go feta;
thuto yeo e ikgethilego" e ra tsebo ya go balwa yeo e ikgethilego yeo e thekgago tiragatšo mo lefapheng la thuto ya malebiša le "malebiša" e na le tlhalošo yeo e sepelelanago;
Lekgotla la Tlhamo ya Maemo" e ra lekgotla leo le ngwadišitšwego go ya ka seripa sa 5 (a)(ii) sa Molao, leo le nago le maikarabelo a go hlama maemo le mangwalo a thuto le tlhahlo, mme le filwe mešomo yeo e itšeng mabapi le ngwadišo ya maemo a bosetšhaba le mangwalo a thuto go ya ka seripa sa 5 (a)(ii) sa Molao;
maemo a botee" e ra mafoko ao a ngwadišitšwego a dipoelo tša thuto le tlhahlo le mekgwa ya tšona ya go di lekola go tee le taolo le tshedimošo ye nngwe bjalo ka ge go hlalošitšwe mo melawaneng.
TEMANA YA 2
LEGORA LA MANGWALO A THUTO LA BOSETŠHABA
Tlhamo
Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba le hlangwa go kgontšha ngwadišo ya maemo a bosetšhanba le mangwalo a thuto.
Sebopego sa Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba
Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba le tla ba le magato a seswai, ao a tla bitšwago legato la 1 go ya go 8, legato le lengwe le le lengwe le tla hlalošwa ka tlhalošo ya legato ya go ikgetha.
Legato la 1 la Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba le tla ba leo le bulegilego mme le tla swara magatwana a mararo a Thuto le Tlhahlo ya ba Bagolo ya Motheo yeo go yona go ka fiwago magwalo a bohlatse a tšwelelo, mme legato la 8 le tla bulega.
Magato a 8 a Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba a tla hlophiwa ka magato a mararo ao a tla hlalošwago ka mokgwa wo:
Legato la 1 le ka tlase: legato la Thuto le Tlhahlo ya Kakaretšo
Legato la 2 go ya go 4: legato la Thuto le Tlhahlo yeo e tšwelago pele
Legato la 5 go ya go 8: legato la Thuto le Tlhahlo ya ka Godimo
Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba le tla arolwa ka mafapha a lesomepedi a peakanyo, ao e tla bago:
Lefapha la 01: Temo le Polokego ya Tlhago
Lefapha la 02: Setšo le Bokgabo
Lefapha la 03: Kgwebo, Thekišo le Dithuto tša Taolo
Lefapha la 04: Dithuto tša Dikgokagano le Maleme
Lefapha la 05: Thuto, Tlhahlo le Tšweletšo
Lefapha la 07: Dithuto tša Batho le tša Leago
Lefapha la 08: Molao, Saense ya Bosole le Polokego
Lefapha la 09: Disaense tša tša Maphelo le Saense ya tša Leago
Lefapha la 10: Disaense tša Thutatlhago, Dipalontshesere, Khompyutha le tša Maphelo
Lefapha la 11: Ditirelo
Lefapha la 12: Peakanyo ya Dithuto le Kago
Bolaodi bo tla beakanya tlhalošo yeo e ikgethago ya lefapha go lefapha le lengwe le le lengwe la peakanyo mme bo tla arola lefapha le lengwe le le lengwe la peakanyo ka mafaphana ao Bolaodi bo tlago a abela tlhalošo ya go ikgetha ya mafaphana.
Ditlhalošo tša magato
Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo a Bosetšhaba leo le hlalošitšwego ka go molawana wa 12, le tla šomišana le Makgotla a Tlhamo a Maemo ao a hlalošitšwego go molawana wa 20, lefapheng leo Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba le hlamilwego, go dira ditšhupatsela tša ditlhalošo tša magato tšeo di hlalošitšwego go molawana wa 31 le mehlala, yeo e tlago hlaloša mekgwa ya bona ya go bea magato go maemo, magato a mangwe a mangwalo a thuto le mangwalo a thuto.
Bolaodi bo tla bea ditlhalošo tša magato bo šomišana le Makgotla a Maemo a Bosetšhaba gore go tle go be tshepedišano go kgabaganya mafapha le go thuša tshekaseko ya tshepelelano ya boditšhabatšhaba ya maemo le mangwalo a thuto.
Go fiwa ga magato go maemo le mangwalo a thuto
Go fiwa ga magato go maemo, magato a mangwe a mangwalo a thuto le mangwalo a thuto go tla direga ka mokgwa wo:
Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo a Bosetšhaba leo le hlalošitšwego ka go molawana wa 12, go tee le Lekgotla la Tlhamo a Maemo leo le hlalošitšwego go molawana wa 20, a tla kwana ka ga legato la maemo a botee (unit standard) le maemo ao a hlagišwago, mo sekaleng sa magato a seswai bjalo ka ge go naganwa go molawana wa 3, go elwa hloko mokgwa wo ka wona bophara le boteng bja tsebo, bokgoni le setho go mafaphana a itšego di kaonafaditšwego ke thuto ka gona, le ka mokgwa wo poelo yeo e itšego e tee goba go feta e bonwago e le yeo e ikgethago le ge e le seripa seo se logaganego le poelo yeo e beilwego ya maemo a botee ao a amegago.
Bao ba šišinyago mangwalo a thuto ao e lego a maemo a botee ba tla bopa, ka melawana yeo e swanetšego ya motswako wa maemo a botee ao a kgethilwego a ngwadišitšwego magatong ao a fapanego, mangwalo a thuto ao a nago le dipoelo tša go ruma thuto tšeo e lego mediro ya sekgao sa maemo ao a itšego ao a šomišitšwego, le ya tsela ya go tswaka poelo ka kakaretšo, gape go kwešišwa gore go bontšhwa bokgole bjoo (mo sekaleng sa 1 go ya go 8 bjalo ka ge go hlalošotšwe go molawana wa 3) ka bjona tsebo, bokgoni le setho di hweditšwego mo go lefaphana le dipoelo tše bohlokwa tšeo di tsentšwego mo mošomong wo o ka -
Ngwadišo ya maemo le mangwalo a thuto go Legora la Mangwalo a Thuto aBosetšhaba
Maemo le mangwalo a thuto a mangwe le a mangwe ao a fihlelelago dinyakwa tša molawana wa 7 le 8 a tla ngwadišwa go Legora la Mangwalo a Thuto a Bosetšhaba ke Bolaodi mme a tla bontšhwa ka hlalošo yeo e ikgethago.
Dinyakwa tša ngwadišo ya maemo a thuto le maemo
Maemo a thuto a tla hlangwa gore a šomišwe bjalo ka tokomane ya tekolo, tšhupatsela ya moithuti le tšhupatsela ya morutiši go beakanya ditlabelo tša thuto mme se tla ba le –
leina la maemo a thuto;
moono wo o bontšhago tumelelo ya Bolaodi;
nomoro ya maemo a thuto;
legato la maemo a thuto mo go Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba;
tumelelego yeo e fiwago maemo a thuto;
lefapha le lefaphana la maemo a thuto;
letšatši la mathomo a tirišo;
letšatši la tshenkoleswa;
maikemišetšo a maemo a thuto;
thuto yeo e naganwago go ba gona pele maemo a a thuto a thongwa;
dipoelo tšeo di ikgethago tšeo di tla lekolwago;
mekgwa ya go lekola, go akaretšwa tsebo yeo e ikepetšego ye bohlokwa;
tsela ya tumelelo (go akaretšwa tekolo) ya maemo a thuto;
mafoko a kakaretšo bjalo ka tšhupatsela ya kakaretšo ya legora, kgopolo-kwešišo le legato leo le šomišitšwego la maemo a a thuto; le legoro la "dinoutu" leo le tla akaretšago dipoleo tšeo di boletšwego go molawana wa 7 wo o thekgwago ke maemo a thuto; le swanetše go akaretša tšhupetšo go tsebo ye bohlokwa yeo e ikepetšego ge e se ya šetšwa go dinyakwa tša tekolo mme e ka akaretša tshedimošo ye nngwe ya tlaleletšo go maemo a thuto.
Dipoelo tše ikgethago tšeo di hlalošitšwego go molawana wa 74 di tla ba ka gare ga maemo bjalo ka ge go bontšhitšwe go molawana wa 71: Ge e le gore maemo ao ke setho sa mangwalo a thuto, dipoelo tšeo tše ikgethago tšeo di sego tša akaretšwa go maemo di tša tsenywa go mangwalo a thuto.
Dipoelo tšeo di ikgethago di akaretša fela di sa beelwe mapheko fela go –
go lemoga mathata le go a rarolla ka mokgwa wo go bontšhago gore diphetho tšeo di nago le maikarabelo di tšerwe ka go šomiša kgopolo ye bogale ya kago;
go šoma ka maikarabelo le ba bangwe bjalo ka leloko la bašomammogo, sehlopha, mokgatlo, setšhaba;
go ipeakanya le go itaola le go laola mediro ya gago ka tshwanelo le maikarabelo;
go kgoboketša, go sekaseka, go beakanya le go lekola tshedimošo ka go tsenelela;
go kgokagana ka tshwanelo ka go šomiša tebelelo, dipalo le/goba bokgoni bja maleme mo go polelo le/goba bokgoni bja go ngwala.
Go šomiša saense le thekenolotši ka tlhaloganyo le ka tshwanelo, ka go bontšha maikarabelo go tikologo le maphelo a ba bangwe.
Go bontšha kwešišo ya lefase bjalo ka palomoka ya dipeakanyo tšeo di sepelelanago ka go lemoga gore tharollo ya mathata ga e direge lehlakoreng le tee.
Go ba le seabe go tšweletšo yeo e tletšego ya morutwana yo mongwe le yo mongwe, tšweletšo ya tša leago le ekonomi ya setšhaba ka bophara, ka go e dira maikemišetšo-magolo a porokerama ye nngwe le ye nngwe ya thuto go dira motho gore a lemoge mohola wa :
go nagana le go nyankurulla maanotshepetšo ao a fapanego a go ithuta ka tshwanelo;
go tšea karolo bjalo ka badudi bao ba nago le maikarabelo, maphelo a ditšhaba tša selegae, bosetšhaba le lefase ka moka.
go lemoga setšo le kganyogego ka kwešišo, go kgabaganya tša leago;
go fetlekolla thuto le dikgoba tša thutelamošomo; le go tšweletša dikgoba tša kgwebommogo.
Dinyakwa tša ngwadišo ya mangwalo a thuto
Lengwalo la thuto le tla –
emela motswako wo o beakantšwego wa dipoelo tša thuto wo o nago le maikemišetšo ao a hlalošitšwego, wo o diretšwego go fa baithuti bao ba tšwelelago dithutong bokgoni bjo bo šomišwago le motheo wa go ithuta go tšwela pele;
oketša mohola go moithuti yo a tšwelelago dithutong mabapi le koketšo-tsebo ya motho ka go: maemo, tsebego, mangwalo le laesense; kaonafatšo ya tsebo le go thwalwa; le go bulega ga tsela ya go tšwetša pele thuto le tlhahlo;
fa setšhaba le ekonomi dipoelo ka go kaonafatša bodudi, tšweletšo ya leago le ekonomi, le tšweletša kudu batho ba seporofešenale bao ba nago le bokgoni mme le fetola le go bušetša nthago go se lekalekane ga maloba;
sepela ka maikemišetšo a Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba a lego ka go seripa sa 2 sa Molao;
ba le dipoelo tše itšego le dipoelo tša go kgabaganya mafapha tšo di godišago thuto ya go ya go ile;
ipea maemong a boditšhabatšha mo go nyakegago;
akaretša tekolo yeo e kopanyago ka tshwanelo go nefatša gore maikemišetšo a lengwalo la thuto a a fihlelelwa, mme tekolo yeo e tla šomiša mekgwa ya go fapana ya motheo le kakaretšo bjalo ka kgoboketšo, kwešišo, tekolo lefelong la mošomo, tlhahlobo ya go ngwala le bolela; le go bontšha mo melawaneng yeo e laolago kabelo ya lengwalo la thuto gore lengwalo la thuto le ka phethwa ka botlalo goba seripa ka go ela šedi thuto ya peleng, yeo e akaretšago fela e sa felele go dipoelo tša thuto yeo e hweditšwego ka go rutwa ka peakanyo, go se rutwe ka peakanyo le thuto yeo e sego ya beakanywa le boitemogelo bja mošomong.
Palomoka ya 120 lekgolo le masomepedi ya meputso e tla nyakega go ngwadiša lengwalo la thuto go legato la 1 go ya go 8, le bonnyane bja 72 masomešupa-pedi bja meputso bjo bo hweditšwego go legato, goba ka godimo ga legato leo lengwalo la thuto le ngwadišitšwego, palo le maemo a meputso ao a dirago tšhadišo ya masomenne seswai e tla bontšhwa: Ge e le gore lengwalo la thuto leo le nago le meputso ya ka tlase ga 120 le ka dumelelwa ge e le gore le fihlelela dinyakwa tša molawana wa 81 mme le sepelelana le maikemišetšo a Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba a lego ka go seripa sa 2 sa Molao.
Bolaodi bo tla ngwadiša lengwalo la thuto go ya ka mohuta le legato leo le tlago bewa go ya ka palomoka le maemo a meputso yeo e nyakegago go ya ka dinyakwa tšeo di latelago:
Bolaodi bo tla ngwadiša lengwalo la thuto bjalo ka Lengwalo la Thuto la Bosetšhaba go magato a 1 go ya go 8 mo le nago le 120 (lekgolo le masomepedi) ya meputso goba go feta le 72 (masomešupa-pedi) ya meputso go legato, goba ka godimo ga legato leo lengwalo la thuto le ngwadišitšwego: Ge e le gore Bolaodi bo bone e bile bo hweditše gore lengwalo la thuto leo le nago le meputso ya ka tlase ga bonnyane le fihlelela dinyakwa tša molawana wa 8 , dinyakwa tša pele di a šikologwa mme lengwalo la thuto le ngwadišwa bjalo ka Lengwalo la Thuto la Bosetšhaba.
Boalodi bo tla ngwadiša lengwalo la thuto bjalo ka Diploma ya Bosetšhaba mo le nago le bonnyane bja meputso ye 240 (makgolo –pedi masome-nne) , mo bonnyane bja meputso ye 72 (masomešupa-pedi) bo tla bago go legato la 5 goba go feta.
Bolaodi bo tla ngwadiša lengwalo la thuto bjalo ka Kgerata ya Mathomo ya Bosetšhaba mo e nago le bonnyane bja meputso ye 360 (makgolo-tharo masome-tshela) , mo bonnyane bja meputso ye 72 (masomešupa-pedi) bo tla bago go legato la 6 goba go feta.
Bolaodi bo tla ngwadiša gape mangwalo a thuto ka moka ao a sa dirwago go tšwa go maemo a thuto ao a fihlelelago dinyakwa tša bonnyane bjo bo bontšhitšwego go molawana wa 111c godimo ga dinyakwa tša molawana wa 81, 83 le molawana.
Bolaodi bo tla re ge bo ngwadiša, bja hlaloša lengwalo le lengwe le le lengwe la thuto ka mohuta, legato palo ya meputso le leina leo le bontšhago maikemišetšo-magolo.
Koketšo ya dinyakwa tša go ngwadiša mangwalo a thuto go legato la 4 le5 go ya go 8
Go ngwadiša legato la 1 go ya go 4 go tla nyakega dinyakwa tša koketšo tšeo di latelago:
Bonnyane bja meputso ye 72 (masomešupa-pedi) bo nyakega go legato goba ka godimo ga legato leo lengwalo la thuto le abelwago lona, leo le tla bago le thuto ya motheo, yeo bonnyane bja meputso ye 20 (masomepedi) bo tla tšwago go lefapha la Dithuto tša Dikgokagano le Leleme, mme godimo ga moo bonnyane meputso ye 16 e tla tšwa go lefaphana la Dipalontshesere go akaretšwa go tsebo ya dipalo go mangwalo a thuto go legato la 1.
Bonnyane bja meputso ye 36 (masometharo-tshela) legatong la 1 le 52 (masomehlano-pedi) go legato la 2 go ya go 4 yeo e tlago arolwa magareng ga legoro la Motheo le la Kgetho, mme lengwalo le lengwe le le lengwe la thuto le bontšha kabelano ya meputso yeo e nyakegago go magoro a: Ge e le gore mehuta ya meputso ya tlaleletšo ke ye mentši go kgontšha baithuti go latela tše dingwe tša dikgahlego thutong ya bona.
Ka ngwaga wa 2002, bonnyane 16 (lesometshela) la meputso ye 52 (masome hlano-pedi) ya lengwalo la thuto la legato la 2 go ya go 4 e tla tšwa go mafaphana ao a šeditšego tsebo ya Dipalo.
Godimo ga fao, go ngwadiša go legato la 5 go ya go 8 palo ya meputso yeo e nyakegago go thuto ya Motheo, Boteng le Kgetho e tla bontšhwa, palo ya meputso yeo e tlago lokela lengwalo la thuto leo le ngwadišwago: Ge e le gore Bolaodi bo ka nyaka gore mabaka a palo le kabo ya meputso a fiwe.
Mekgwa ya go ngwadišwa ga maemo le mangwalo a thuto
Maemo a thuto, maemo goba mangwalo a thuto ao a fihlelelago dinyakwa tša ngwadišo a ka hlagišwa go Bolaodi ke mekgatlo yeo e hlamago setho seo sa maemo, maemo goba mangwalo a thuto ka Makgotla a Maemo a Bosetšhaba ao a boletšwego go molawana wa 12 go ngwadišwa.
Bolaodi bo ka ngwadiša maemo a mangwe le a mangwe a thuto, maemo goba mangwalo a thuto ao a fihlelelago dinyakwa tša ngwadišo mengwaga ye meraro, mme ngwadišo yeo e tla mpshafatšwa.
Mo kgweding ya mathomo ya ngwaga wa boraro wa ngwadišo ya maemo a thuto, maemo goba mangwalo a thuto, Bolaodi bo tla nyaka gore Makgotla a Maemo a Bosetšhaba ao a boletšwego go molawana wa 12 go senka leswa maemo a thuto, maemo goba mangwalo a thuto ao a hlagišitšwego bjona gore a senkwe leswa mme tokelo ya wona ya mpshafatšo e tla felegetšwa ke mabaka a mpshafatšo yeo goba ka mokgwa wo mongwe mme go tla bontšhwa ka mokgwa wo dinyakwa tša melawana di fihlelelwago ka gona.
Maemo a thuto, maemo goba mangwalo a thuto ao a ngwadišitšwego go Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba e tla ba thto ya setšhaba.
Ngwadišo ya motšwa-o-swere ya mangwalo a thuto
Bolaodi, go tloga ka la 1 Julae 1998 go fihla ka la 30 Juni 2003, bo ka dumelela ngwadišo ya lebakanyana go lengwalo le lengwe le le lengwe la thuto leo le lego gona ga bjale leo peleng le bego le dumeletšwe ke bašomedi agency bao ba dumelelwago ke Bolaodi: Ge e le gore -
lengwalo le lengwe le le lengwe la thuto leo le hlagišwago go Bolaodi ka sebopego seo se dumelelwago ke SAQA, pele ga 1 Julae 1998, go ngwalwa;
mangwalo ao a thuto, ge a ngwadilwe a tla hlagišwa ka la 1 Julae 1998 le 30 Juni 2000, ka sebopego seo se hlalošitšwego go molawana wa 11 (c) go Lekgotla le tee goba go feta la Maemo la Bosetšhaba gore a šongwe;
Lengwalo leo la thuto le na le -
lefoko la maikemišetšo a lengwalo la thuto kakanyo ya thuto yeo e šetšego e le gona pele ga ge porokerama yeo e išago go lengwalo la thuto e thongwa;
legato la dipoelo nakong ya go rungwa ga thuto leo le hlalošitšwego go molawana wa 5 (b) le (c) le mekgwa ya tekolo yeo e sepelelanago le seo;
meputso ka moka yeo e nyakegago;
meputso ya ka tlase yeo e nyakegago magatong ao a itšego goba meputso ya ka godimo ge e feta bonnyane bjo bo beilwego go molawana wa 8 goba 9;
tekolo yeo e kopanyago yeo e akareditšwego ka tshwanelo go netefatša gore maikemišetšo a lengwalo la thuto a fihleletšwe;
dikgonagalo tša tšwetšopele-thuto-mošomong tša lengwalo la thuto (e ka ba tšeo di akaretšwago thutong goba dipeakanyo tše itšego di swanetše go dirwa);
dinyakwa tša go ngwadišwa ga balekodi;
ditekolo tša go fapana go akaretšwa ditšhišinyo tša lekgotla goba makgotla a tekolo; le gore mangwalo ao thuto a sepelelana le dinyakwa tšeo di hlalošitšwego go melawana ya 8 le 9;
Ga go na lengwalo la thuto leo le tla hlagišwago go ngwadišwa lebakanyana ka morago ga la 30 Juni 2003, mme boingwadišo bja mangwalo a thuto go ya ka molawana wo bo tla felelwa ke nako ka lona letšatši leo.
TEMANA YA 3
MAKGOTLA A MAEMO A BOSETŠHABA
Tlhamo
Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba le tla bopa setho se tee le Bolaodi, la bega go Bolaodi, mme Lekgotla le tee la Maemo la Bosetšhaba le tla hlangwa lefapha ka lefapha go ya ka seripa sa 5 sa Molao, mme la ngwadišwa ke Boalodi.
Lefapheng leo Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba le hlamilwego goba ngwadišitšwego, goba Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba le phumutšwe goba Bolaodi bo bona go swanetše, Bolaodi bo tla dira mešomo le maikarabelo ao ka tlwaelo a ka bego a dirwa ke Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba.
Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba le tla hlangwa lefapheng le lengwe le le lengwe leo le hlalošitšwego go molawana wa 34.
Ngwadišo ya Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba
Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo la Bosetšhaba, ge le hlangwa le kgetho ya maloko a lona, le tla fiwa lengwalo la bohlatse la ngwadišo ke Bolaodi, leo le tla šomago lebaka la mengwaga ye meraro go tloga go letšatši la tlhamo ya Lekgotla leo la Maemo la Bosetšhaba.
Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo la Bosetšhaba le tla re, kgweding ya mathomo ya ngwaga wa boraro wa ngwadišo ya lona la kgopela ngwadišo gape le bontšha mabaka ao ka wona le swanetšego go ngwadišwa gape, mme le bontšha dipoelo tšeo di fihleletšwego ke Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba mengwageng ye mebedi yeo e fetilego.
Go phumulwa ga Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba
Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba le ka phumulwa ge, go ya ka kgopolo ya Bolaodi, le palelwa ke go dira mošomo wa lona ka tshwanelo.
Boleloko bja Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba
Mekgatlo, yeo e lego makgotla a bosetšhaba a botšeakarolo ka kgahlego go lefapha mme a wela legorong le tee goba go feta a tshelelago a mekgatlo yeo e boletšwego go molawana wa 162a, a tla mengwa go kgetha maloko ao a tla šomago go Makgotla a Maemo a Bosetšhaba.
Maloko ao a tla kgethwa ke Bolaodi morago ga go ikgokaganya le tšhomišanommogo le makgotla ao a amegago, mme ka tlhompho ya matla a palamente le porofensi, nyakego ya tekatekano ya boemedi le tekatekano, kagoleswa le bokgoni bja maleba mabapi le mošomo wa Makgotla a Maemo a Bosetšhaba.
Maina a batho bao ba kgethilwego go šoma bjalo ka maloko a Makgotla a Maemo a Bosetšhaba le makgotla a bona a bosetšhaba a botšeakarolo a tla ngwalwa ka go Kuranta ya mmušo le tshwaetšo e tla mengwa ka ga tumelelego ya bao ba kgethilwego le tekatekano ya boemedi ya makgotla a botšeakarolo ao a nago le kgahlego go lefapha.
Ge ba dumela, Bolaodi bo tla ntšha lengwalo la bohlatse bja thwalo go yo mongwe le yo mongwe yo a kgethilwego.
Bolaodi bo tla ba le tokelo ya go thwala maloko a mangwe go Makgotla a Maemo a Bosetšhaba go netefatša gore Makgotla a Maemo a Bosetšhaba a fihlelela dinyakwa tša molawana wa 161
Kgetho ya maloko go Makgotla a Maemo a Bosetšhaba
Mekgatlo yeo e šišinyago go kgetha batho go Makgotla a Maemo a Bosetšhaba a swanetšego go hlompha maswanedi a tekatekano le pušetšomorago, mme e tla kgetha batho bao -
ba tla kgonago go šetša merero ya tšweletšo, tekatekano, dikgahlego tša setšhaba le papetšo ya maemo a boditšhabatšhaba mabapi le thuto le tlhahlo;
ba tla hwetšago tshepo mafelong ao a fapanego a kgetho ao a akaretšago fela e sa fiwe fela bao ba hwetšago tlhompho, ba nago le bokgoni le maitemogelo ao a nyakegago mo lefapheng leo, mme ba kwešiša mekgwatshepetšo le melaotshepetšo ya mokgatlo wo o kgethago, mme ba ba le thekgo ya mokgatlo;
ba tla kgonago go laola le go sepetša dinyakwa le dikgahlego tša magato ka moka a lefapha leo le akaretšwago ke Makgotla a Maemo a Bosetšhaba ba kgonago go ahlola ka leihlo le bogale maemong a godimo; mme ba ineetše go ditsela tše pedi tša dikgokagano magareng a Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba le lefelo la kgetho.
Mekgatlo yeo e kganyogago go ba le boemedi go Makgotla a Maemo a Bosetšhaba le tla hlahlwa ka gare ga hlagišo ya yona ya kgopelo ya boemedi ke tseo di latelago:
Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo a Bosetšhaba le tla bopša ke magoro a tshelelago a mekgatlo, wona ke: mafapha a mmušo, kgwebo yeo e kopanego, Bašomi bao ba kopanego, Baabi ba Thuto le Tlhahlo, Sehlopha sa Kgahlego le mekgatlo ya setšhaba/baithuti.
Legoro le lengwe le le lengwe la mekgatlo le tla lekanwa ke bontši baemedi ba tshelelago mme nomoro ya ka godimo ya baemedi yeo e bopago Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba e tla ba masome tharo tshela ntle le ge Bolaodi bo bona ka mokgwa wo mongwe.
Ka godimo ga ditšhupatsela tšeo di hlalošitšwego go molawana (a) le(b) -
baemedi ba mmušo ba tla akaretša Lefapha a Thuto le la Bašomi, le mo go nyakegago, mafapha a mangwe a mmušo, baemedi ba diporofensi le dikolo;
kgwebo yeo e kopanego le bašomi ba tla ba le baemedi ba tshelelago yo mongwe le yo mongwe mme baemedi ba babedi ba bona ba kwešiša molaotshepetšo le tekolo, ba bangwe e le batšeakarolo go lefapha la Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba;
baabi ba thuto le tlhahlo ba swanetše go emelwa ke Sehlopha sa Thuto le Tlhahlo, Sehlopha sa Thuto le Tlhahlo yeo e Tšwelelago le Sehlopha sa Thuto le Tlhahlo ya ka Godimo;
Modulasetulo wa Bolaodi goba leloko leo le kgethilwego la Bolaodi le tla ba leloko leo e sego la semmušo la Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo a Bosetšhaba;
mohlankedi-phethiši wa Bolaodi goba mokgethwa e tla ba leloko la Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo a Bosetšhaba; mme maloko a mangwe a Bolaodi a ka ba dikopanong tša Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba ka peakanyo pele ga seo le modulasetulo wa Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba leo le lebanego.
Sehlopha sa tekolo
Sehlopha sa tekolo sa mekgatlo yeo e angwago ke mediro ya Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba se tla hlangwa go ya ka seripa sa 5 sa Molao.
Sehlopha sa tekolo se tla -
bopša ke mekgatlo yeo e hlalošitšwego go molawana wa 17 tšeo di kgopetšego go ngwadišwa ka wona mokgwa woo;
bontšha, maemo le mangwalo a thuto a Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba, ao a amago goba a ka amago makgotla ao a swanago le ao, le gore ke maemo le mangwalo a thuto a fe ao mekgotla yeo e swanetšego go a fihlelela ka go šomiša Sehlopha sa tekolo;
fihlelelwa ka poso go šomišwa diaterese tša mekgatlo yeo e boletšwego go molawana wa 17 tšeo di kgopetšego go ngwadišwa ka wona mokgwa woo;
swanela go dira dikgopelo bjalo ka ge go bontšhitšwe ke maemo a maloko a bona ao a hlamilwego go ya ka molawana wa 17 , go Makgotla a Tlhamo ya Maemo le Makgotla a Maemo a Bosetšhaba mabapi le maemo le mangwalo a thuto le tiragatšo ya seo go dinyakwa tša bona: Ge e le gore dikgopelo tšeo di tla be di dirilwe matšatšing a 30 morago ga go ntšha tsebišo ya go kgopela ditlhagišo tša dikgopelo;
swanela go kgopela phego ya ngwadišo ya maemo ntle le ge dikgopelo di dirilwe mme di dumeletšwe e bile di arabilwe semmušo: Ka kwešiši ya gore ga go na maemo ao a tla ngwadišwago ntle le ge Sehlopha sa tekolo sa maleba se tsebišitšwe ka poso; mme se sa hwetše thušo ya ditšhelete go tšwa go Bolaodi.
Maemo a maloko a Sehlopha sa tekolo a tla ba ka mokgwa wo o latelago:
Leloko la Sehlopha sa tekolo ka maemo a lona le tla dumelelwa go tsena go maemo le mangwalo a thuto a Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo a Bosetšhaba: Ge e le gore maloko ao a filwego phihlelelo yeo e tletšego e ka se be maloko a Lekgotla le fe goba le fe la Maemo a Bosetšhaba.
Leloko la Sehlopha sa tekolo ka maemo a lona le tla dumelelwa fela go tsena go maemo le mangwalo a thuto a Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo a Bosetšhaba leo le sego leloko go lona: Ka kwešišo ya gore mo makgotleng ao a nago le makgotla ao a ingwadišitšego le wona goba baingwadiši, leloko goba go feta e lego maloko a Makgotla a Maemo a Bosetšhaba, baingwadiši bao ba amegago tla:
tlogela boleloko bja Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba leo le amegago gore mokgatlo woo o dumelelwe tseno go maemo le mangwalo a thuto a Lekgotla leo la Maemo a Bosetšhaba, goba dira dikgopelo legatong la mokgatlo wo o amegago, bjalo ka seripa seo se dirago mešomo wo se o filwego wa Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba leo le amegago.
Bolaodi bo tla swara puku ya maina a maloko a Sehlopha sa tekolo yeo e tla bago le leina le aterese ya leloko le lengwe le le lengwe.
Go leboga mošomo ga maloko a Makgotla a Maemo a Bosetšhaba le gotlatšwa ga dikgoba
Modulasetulo goba leloko le lengwe le le lengwe la Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba leo le hlalošitšwego go molawana wa 16 le tla tlogela mošomo wa lona ge -
dithoto tša gagwe di thopilwe goba ge a tsenetše kwano ya go hwelela le bao a ba kolotago;
e le gore o okwa bjalo ka motho yo a fokolago monaganong go ya ka molao wo mongwe le wo mongwe;
a ile a se iponatše dikopanong tše tše tharo ka go atelana tša Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba ntle le tumelelo go tšwa go Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba;
a leboga mošomo ka go fa tsebišo ka go ngwalela Bolaodi; goba ge nakong ya ge a be a le mošomong o ile a bonwa molato wa bosenyi mme a ahlolewa go dula kgolegong ntle le kgetho ya tefišo.
Dikgoba tšeo di hlolwago ke go tlogelwa ga mošomo ke maloko a Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba di tlatšwa go ya ka molawana wa 15 le 16.
Mešomo ya Makgotla a Maemo a Bosetšhaba
Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba le tla -
hlaloša mme la šišinya go Bolaodi mellwane ya lefapha leo le kgethetšwego lona, ke mohola wa lefapha leo le akaretšago fela le sa agelwe legora go tshepetšo, setšweletšwa goba tirelo, tšeo di amanago le mafapha a mangwe;
hlaloša mme la šišinya go Bolaodi legora la mafaphana ao a tla šomišwago bjalo ka tšhupatsela ya go dumelela le go hlama Makgotla a Maemo a Bosetšhaba;
dumelela le go hlama Makgotla a Maemo a Bosetšhaba ka gare ga legora la mafaphana, goba la gogela morago goba go gana ka tumelelo goba tlhamo yeo;
netefatša gore mošomo Makgotla a Maemo a Bosetšhaba e fihlelela dinyakwa tša ngwadišo ya maemo le mangwalo a thuto bjalo ka ge go beilwe ke Bolaodi;
šišinya go Bolaodi go ngwadišwa ga maemo mo go Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba;
šišinya go Bolaodi go ngwadišwa ga mangwalo a thuto;
bea mabakeng le go senkaleswa mangwalo a thuto;
kgokagana le makgotla Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo mabapi le tshepetšo ya go dumelela maemo a maswa le mangwalo a thuto, goba go fetola maemo le mangwalo a thuto ao a ngwadišitšwego;
hlaloša dinyakwa le mekgwa ya tekolo yeo e tla šomišwago go kgabaganya makgotla Netefatšo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo;
kgetha badula-kantorong, dikomiti le maloko a dikomiti ao a nyakegago go dira mošomo wo ba o filwego, ka go šomišana le Bolaodi; le go dira mešomo ye mengwe yeo nako le nako ba tla e fiwago ke Bolaodi.
Ge le dira mešomo yeo e boletšwego go molawana wa 191, Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba le tla -
sepela ka molao wa Bolaodi mabapi le tšweletšo le tiragatšo ya Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba;
ikgokaganya le ditsebi lefapheng leo le hlalošitšwego mabapi le bonnete le kamogelego ya dipoelo tša mediro yeo mme gape seo se ka dira gore di nyakišišwe;
tsebagatša dipoelo tša mediro yeo ka go Kuranta ya mmušo gore bao ba nago le kgahlego ba fe tshwaetšo; le go netefatša gore dipoelo tša mediro yeo di ka nyakišišwa ke Sehlopha sa tekolo leo le hlalošitšwego go molawana wa 17, pele di hlagišwa go Bolaodi.
TEMANA YA 4
Tumelelo le tlhamo ya Makgotla a Thlamo ya Maemo
Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo la Bosetšhaba le ka dumelela goba la hlama Makgotla a Thlamo ya Maemo mo lefapheng la lona bjalo ka ge go nyakwa ke legora la mafaphana ao a ratwago e bile a dumelelwa ke Bolaodi.
Ge go dumelelwa goba go hlangwa Makgotla a Thlamo ya Maemo, Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba leo le amegago le tla diriša pele mo sebopegong le mešomong ya lona, magato ao a hlalošwago mo molawaneng wo le molawaneng wa 203 goba tsela yeo e swanago le yeo, yeo e dumelelwago ke Bolaodi, mme tsela yeo e swanago le yeo, e tla dirišwa go makgotla ao a nyakago tumelelo goba ao a bonwago go hlokega go a hlama: Ge e le gore le tla -
hlama maikemišetšo a tlhalošo ya lefapha le go sekaseka diteng tša lona;
hlaloša mellwane ya mafapha ao a aroganego go ya ka mohola wa lefapha go akaretša fela go sa agele legora tsela, setšweletšwa goba tirelo tšeo di lego mabapi le mafapha a mangwe;
lemoga mafelo a thuto ya setšo le yeo e sego ya setšo, magoro a tša mešomo, thekenolotši le tikologo tšeo di amanago le lefapha;
bonela pele kgokagano magareng a lefapha le ekonomi ya bosetšhaba mengwageng ye 3,5 le 10 go tloga fao, go akaretšwa fela go sa agelwe legora go ponelo pele ya gore lefapha le na le kgonagalo ya go gola, go sesefala goba go se hlwe le šoma, mohola wa lona go ekonomi e ka ba o mo fe e bile ke kgonagalo e fe ya gore le ka fetoga;
leka go netefatša ka tlhahlobo ya lona yeo e ikemetšego, gore lefapha leo le hlalošitšwego le feletše;
hlaola mafaphana ao a aroganego ka go sekaseka ntlha ya mohola;
lebeledišiša matla a tšhomo ya molaohlangwa wo o lego gona wo o šišintšwego mo go mafapha, mafaphana le magato, mme la beakanya ka tshwanelo; le go beakanya tlhalošo ya kgwebo ya go tšweletša Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba goba Lekgotla la Thlamo ya Maemo leo le akaretšago dipoelo, dikgokagano le maanotshepetšo a thekišo, tekatekanyetšo le tsela ya nako.
Ge a dira kgopelo ya ngwadišo bjalo ka Lekgotla la Thlamo ya Maemo, mokgopedi o tla -
hlaloša kgokagano goba tsela ya poledišano yeo e šomišwago go dira kgopelo le go netefatša gore bakgopedi ba bangwe bao ba ka bago gona mo mafaphaneng ba iIe ba tšea karolo mme ba thekga tlhagišo goba ba ikemišeditše goba bakgopedi-mmogo go hwetša tumelelo;
fana ka ditokomane tšeo di thekgago kgopelo le tlhalošo ya lefaphana leo kgopelo e direlwago lona; le go bontšha kamogelo ya sephetho sa Bolaodi bjalo ka seo se bofago e bile e le sa mafelelo, morago ga ge kahlololeswa e theeleditšwe semmušo ke Bolaodi.
Lekgotla le lengwe le le lengwe la Thlamo ya Maemo le tla, ge le dumelelwa goba le hlangwa, fiwa lengwalo la bohlatse la ngwadišo ke Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba, leo le tla šomago nakong ya go se fete mengwaga ye meraro go tloga nakong ya tumelelo le tlhamo mme le tla hlaloša mešomo ya lona mabapi le maemo le mangwalo a thuto ao e tla a hlamago.
Lekgotla la Thlamo ya Maemo gantši le tla šwalalana ge le fetša mošongwana wa lona.
Lekgotla la Thlamo ya Maemo le ka kgopela telefatšo ya nako ya lengwalo la lona la bohlatse le e filwego go tšwa go Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba. Kgopelo yeo ya teletšo e tla hlagišwa ka go ngwalwa bonnyane matšatšing a 30 pele ga ge nako ya lengwalo la bohlatse bja tumelelo e fela.
Kgogelomorago ya ngwadišo ge Lekgotla la Thlamo ya Maemo le šwalalana
Ngwadišo ya Lekgotla la Thlamo ya Maemo e ka gogelwa morago, ge go ya ka kakanyo ya Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba, yeo e netefaditšwego ke Bolaodi le palelwa ke go dira mešomo ya lona ka kgotsofatšo.
Lekgotla la Thlamo ya Maemo le tla šwalalana ge nako ya lengwalo la lona la bohlatse bja ngwadišo e fela goba le feditše mošomo wa lona bjalo ka ge o hlalošitšwe go lengwalo la lona la bohlatse bja ngwadišo.
Boleloko bja Makgotla a Thlamo ya Maemo
Mekgatlo, yeo e tla bago dihlopha tše bohlokwa tša botšeakarolo go thuto le tlhahlo mo go mafaphana, e tla mengwa go kgetha maloko ao a tšwago go dihlopha tšeo tša kgahlego le ditsebi go šoma mo go Makgotla a Thlamo ya Maemo, ao a tla kgethwago ke Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba leo le emelago lefapha morago ga go ikgokaganya le tšhomišanommogo le makgotla ao a amegago, mme go sa lebalwe go ela hloko matla a palamente le a porofensi, bohlokwa bja tekatekano ya boemedi le tekatekano, kagoleswa le bokgoni bjo bo amegago mabapi le mošomo wa Makgotla a Thlamo ya Maemo.
Maina a batho bao ba kgethilwego go šoma bjalo ka maloko a Makgotla a Thlamo ya Maemo le a dihlopha tše bohlokwa tša botšeakarolo go thuto le tlhahlo a tla tsebagatšwa ka go Kuranta ya mmušo mme gwa mengwa tshwaetšo mabapi le kamogelego ya bao ba kgethilwego le tekatekano ya boemedi ya dihlopha tše bohlokwa tša botšeakarolo go thuto le tlhahlo.
Ge go fiwa tumelelo, mangwalo a bohlatse a thwalo a tla fiwa ke Lekgotla la Maemo a Bosetšhaba go bao ka moka ba kgethilwego.
Mekgatlo yeo e kganyogago go emelwa go Makgotla a Thlamo ya Maemo e tla hlahlwa mo dikgopelong tša yona tša boemedi ke tšeo di latelago:
Lekgotla le lengwe le le lengwe la Thlamo ya Maemo le tla bopša ke botšeakarolo ba bohlokwa ba thuto le tlhahlo mo go lefaphana, bao ba tšwago go dihlopha tša kgahlego le ditsebi, bao ba hlaotšwego go ya ka dinyakwa tša Bolaodi.
Palo ya ka godimo ya baemedi bao ba bopago Lekgotla la Thlamo ya Maemo e tla bewa ka kwano le Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba fela ba se fete ntle le ge Bolaodi bo ka bona ka mokgwa wo mongwe.
Modulasetulo goba moemedi yo a kgethilwego wa Bolaodi e tla ba leloko la Lekgotla la Thlamo ya Maemo.
Mokgatlo goba sehlopha sa mekgatlo yeo e kganyogago go dumelelwa bjalo ka Lekgotla la Thlamo ya Maemo e tla netefatša mo kgopelong ya yona ya tumelelo gore e hlamile sehlopha sa ka thoko seo se tla šomago bjalo ka Lekgotla la Thlamo ya Maemo maloko a sona a tla bontšha maikemišetšo a molawana wa 224. Kgopelo ye bjalo ka yeo ya tumelelo ya Lekgotla la Thlamo ya Maemo e tla ba ka tlase ga tsinkelo ya setšhaba bjalo ka ge go hlalošitšwe go molawana wa 222.
Kgetho ya maloko go Makgotla a Thlamo ya Maemo
Mekgatlo yeo e kganyogago go kgetha maloko go Makgotla a Thlamo ya Maemo ba swanetše ela šedi taba ya tekatekano le kagoleswa, mme e tla kgetha batho bao -
ba tla lebelelago merero ya tšweletšo, tekatekano, kgahlego ya setšhaba le tshepelelano le maemo a boditšhabatšhaba mabapi le thuto le tlhahlo go mafaphana;
ba tla tshepagalago mo lefaphaneng leo le amegago, leo le hwetšago tlhompho, mme ba na le bokgoni le boitemogelo bjo bo nyakegago mo go lefaphana mme ba na le thekgo ya lekgotla leo le kgethago;
ba kgonago go kgothaletša le go ba bommaditsela ba dinyakwa le dikgahlego magatong ka moka ka gare ga mafaphana ao a akaretšwago ke Lekgotla la Thlamo ya Maemo;
ba tla ahlolago ka leihlo le bogale maemong a godimo; mme ba nago le maikemišetšo magareng a Lekgotla la Thlamo ya Maemo, Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba le lefelo la kgetho.
Mešomo ya Lekgotla la Thlamo ya Maemo
Lekgotla la Thlamo ya Maemo le tla -
hlama maemo le mangwalo a thuto go ya ka dinyakwa tša Bolaodi mo mafaphaneng le magatong ao a hlaotšwego;
sepetša magato le nako le go a tlhahloba leswa;
šikinya magato le mangwalo a thuto go Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba;
šišinya dinyakwa tša go ngwadiša balekodi le batlhahlobi goba makgotla a batlhahlobi; mme ba dira mešomo yeo ba tla e fiwago ke Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba nako le nako.
Ge le dira mešomo yeo e hlalošitšwego go molawana wa 241 Lekgotla la Thlamo ya Maemo le tla -
obamela diphetho tša Bolaodi mabapi le tsweletšo le tiragatšo ya Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba;
kopanya le ditsebi ka go lefapha leo le hlaotšwego mabapi le nepagalo le kamogelego ya dipoelo tša mediro yeo mme le bule dipoelo tšeo go ka fetlekollwa;
kwlakwatša dipoelo tšeo ka go Kuranta ya mmušo go tshwaetšwa ke mafapha ao a nago le kgahlego;
netefatša gore dipoelo tša mediro yeo di ka tlase ga phetleko ya sehlopha sa tekolo seo se hlalošitšwego go molawana wa 17, pele ga hlagišo go Bolaodi.
TEMANA YA 5
MELAWANA YA TSHEPETŠO LE MEDIRO YA TŠA DITŠHELETE YALEKGOTLA LA MAEMO LA BOSETŠHABA LE LEKGOTLA LA THLAMO YA MAEMO
Melawana ya tshepetšo
Ditiro le mešomo ya Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba di tla laolwa ke Melawana ya Tshepetšo mo go Kgokeletšo go Melawana ye.
Lekgotla le lengwe le le lengwe la Maemo la Bosetšhaba le tla, nakong ya ge le fiwa tumelelo le ngwaga ka ngwaga go tloga moo go sepelelana le peakanyo ya ditšhelete yeo e boeletšwago ya Bolaodi, hlagiša lengwalo la tlhalošo ya peakanyo ya kgwebo leo le bontšhago maikemišetšo ao a tlago fihlelelwa mo nakong ya tebeleloleswa yeo gantši e lego mengwaga ye meraro, mme e akaretša tekatekanyetšo ya ditšhelete.
Tekatekanyetšo ya ditšhelete e tla dirwa ka mokgwa wo go kwanwego ka wona le Bolaodi mme e tla hlagišwa go Bolaodi gore e dumelelwe.
Maloko a Makgotla a Maemo a Bosetšhaba a amogela hlatswadiatla mešomong ya bona ya mabapi le Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba go ya ka melawana ya Ditirelo tša Setšhaba bjalo ka ge e fetotšwe ke Boaodi, hlatswadiatla yeo e tla ba le, fela e sa beelwa fela tebogo ya go ba gona dikopanong, thušatiro le dinamelwa le ditefelo tše dingwe tšeo di amegago.
Maloko a dikomiti tša Makgotla a Maemo a Bosetšhaba ao e sego maloko a Makgotla a Maemo a Bosetšhaba ao a kgethilwego ke Bolaodi, ba tla hwetša hlatswadiatla yeo e swanago bjalo ka maloko a Makgotla a Maemo a Bosetšhaba medirong ya bona e lego mabapi le tšhomo ya Makgotla a Maemo a Bosetšhaba: Ge e le gore maloko a dikomiti tšeo a ile a hweditša tumelelo go Bolaodi.
Bolaodi bo tla lefela mediro yeo e dumeletšwego ya Makgotla a Thlamo ya Maemo ao a itšego ge go nyakega, mme go tla ya le go ba gona ga tšhelete le mokgwa wa tefelo wo o tšweleditšwego go tee le Lekgotla la Thlamo ya Maemo leo le amegago.
TEMANA YA 6
LEINA LE LE KOPANA
Leina le le kopana
Melawana ye e tla bitšwa Melawana ya Makgotla a Maemo a Bosetšhaba, 1998
KGOKELETŠO
MELAWANA YA TSHEPETŠO YA MAKGOTLA A MAEMO A BOSETŠHABA
DITLHALOŠO
Mo melawaneng ye, ntle le ge tlhalošo e bontšha ka mokgwa wo mongwe -
Modulasetulo" e ra Modulasetulo wa Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba;
Komiti" e ra koiti ya Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba;
Komiti-Phethiši" e ra komiti yeo e hlamilwego go diragatsa mešomo ye mengwe yeo e e filwego legatong la Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba;
Leloko" e ra leloko la Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba,
NSB" e ra Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba;
Sephetho" e ra sephetho sa Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba;
Mongwaledi" e ra leloko leo le filwego mošomo woo ke Lekgotla la Maemo la Bosetšhaba;
NSB e tla, go ya ka ditlhalošo tša Molao, ba le Modulasetulo, Mothuša-Modulasetulo Modulasetulo, mongwaledi le maloko a mangwe ao a kgethilwego ke SAQA go ya ka Melawana ya Makgotla a Maemo a Bosetšhaba (melawana), go ya ka dinyakwa tša gore Modulasetulo o tla kgethwa pele ke maloko a NSB e ka ba go tšwa go maloko a bona goba go tšwa methopong ye mengwe.
BAHLANKEDI BAO BA DULAGO SETULO
Modulasetulo wa NSB goba wa komiti o tla dula setulo dikopanong tša NSB goba Komiti bjale ka ge go nyakega. Ge modulasetulo a se gona kopanong, mothuša-modulasetulo o tla dula setulo. Ge bobedi bo se gona, maloko ao a lego gona a tla kgetha magareng a bona, modulasetulo wa go tšwa a swere go kopano yeo.
NSB e tla kopana lefelong leo le ka dinakong tšeo go tla kwanwago ka tšona nako le nako.
Dikopano tšeo di ikgethilego di ka swarwa go ya ka kakanyo ya Modulasetulo, goba ka kgopelo yeo e nago le mabaka ya maloko ao a sego ka tlase ga pedi-tharong mo kopano e tlago swarwa ka nako le lefelong leo di tlago bewa ke Mongwaledi, ka bonako bjo bo kgonegago morago ga go amogela kgopelo ye bjalo.
Modulasetulo ka morago ga go kopana le Komiti-Phethiši o tla ba le tokelo ya go fega kopano ye nngwe le ye nngwe ya NSB ge ditaba tšeo di lego lenaneong di se na tlhokagalo ya kopano yeo, mme maloko a tla eletšwa ka phego yeo beke pele ga ge NSB e kopana, gape le ka kwesišo ya gore dikopano di ka se phumulwe goba tša fegiwa mabakeng a ditiragalalo goba mabaka ao a sego ka tlase ga taolo ya NSB ntle le ge pedi-tharong e ka dumela seo
Motho yo mongwe le yo mongwe yo go ba gona ga gagwe go nyakegago mo kopanong, a ka mengwa ke NSB go ba gona kopanong ye nngwe le ye nngwe ya NSB.
Ditokomane ka moka tšeo di romelwago maloko di tla ngwalwa ka mokgwa wo o lebanego mohuta le maemo a diteng, ka kwešišo ya gore ke maikarabelo a maloko go netefatša gore ditokomane tše bjalo di fiwa šedi go ya ka mo di bitšwago.
TSEBIŠO YA KOPANO
Tsebišo ya kopano ye nngwe le ye nngwe ya NSB yeo e tla akaretšago lenaneo la ditaba tšeo di swanetšego go šetšwa fao, e tla ntšhwa ke Mongwaledi go leloko le lengwe le le lengwe, le batho bao ba swanetšego go ba gona bonnyanye matšatši a 14 pele ga letšatši leo le kgethilwego la kopano go aterese yeo e ngwadišitšwego le Mongwaledi: Ka kwešišo ya gore mabakeng a dikopano tšeo di ikgethilego, lengwalo la tsebišo ye kopana, bjalo ka ge Modulasetulo a ka tšea sephetho, fela e sego ka tlase ga matšatši a mararo a mošomo, le ka fiwa.
Go se amogele tsebišo, yeo e rometšwego go aterese yeo e ngwadišitšwego ke leloko lefe goba lefe, go ka se ame goba gona go šitiša tshepetšo ya kopano efe goba efe.
BOINGWADIŠO BJA GO BA GONA
Leloko le lengwe le le lengwe leo le lego gona mo kopanong ya NSB le tla saena retšisetara yeo e tla bago gona mabapi le seo.
KHORAMO
Seripa se tee sa maloko, go akaretšwa le Modulasetulo, se tla bopa khoramo mo dikopanong ka moka tšeo di tlwaelegilego tša NSB. Mo dikopanong tšeo di ikgethilego, pedi-tharong go akaretšwa le Modulasetulo, e tla bopa khoramo.
Ge palo ya maloko ao a lego gona ka nako le lefelong leo le beetšwego kopano e se ya lekana go bopa khoramo, kopano e tla tšwela pele, ka kwešišo ya gore diphetho tšeo di tla tšewago di tla tšewa bjalo ka tšeo di akantšwego fela mme di tla sepetšwa go NSB go ahlaahlwa gape le ditšhišinyo pele di ka amogelwa semmušo.
PEGO GO BA DITABA
Mo go swanetšego go fa pego go baditaba mabapi le dintlha tšeo di lego mabapi le mediro le dikopano tša NSB, e tla ntšhwa ke Modulasetulo wa NSB ga mmogo le Modulasetulo wa Boalodi.
METSOTSO
Metsotso ya kopano ye nngwe le ye nngwe e tla hlangwa mme ya hlagišwa go kopano yeo e latelago gore e tšewe bjalo ka ya nnete. Mongwaledi o tla ntšha metsotso go maloko ka nako e tee le tsebišo ya kopano yeo e latelago.
Metsotso e ka se hlaloše ntlha ka ntlha ka ga tshepetšo ya kopano, fela e tla ba pego yeo e akareditšwego ya tshepetšo, diphetho le ditiro tšeo di nyakegago, ka kwešišo ya gore leloko le lengwe le le lengwe le tla ba le tokelo ya go kgopela gore kgopolo ya gagwe e ngwalwe ka gare ga metsotso.
DINGANGIŠANO TŠA NSB LE GO BOUTA
Tshepetšong ya kopano ye nngwe le ye nngwe ya NSB melawana ya mehleng ya ngangišano e tla latelwa.
Sephetho se tla tšewa go ya kwano, ka kwešišo ya gore mo go sa fihlelelwego kwano, go ka šomišwa boutu. Mo boutu e swanetšego e tla ba ka go emiša seatla ntle le ge paloto e ka kgopelwa ke yo mongwe wa maloko, mo go tla swarwago paloto ya sephiri.
Modulasetulo, ge a le setulong a ka se be le boutu ya ngangišano empa ya kgetho
Ge Modulasetulo a se gona, Modulasetulo wa motšwa-o-swere (e ka mothuša-modulasetulo goba yo mongwe) a ka se be le boutu ya kgetho, empa boutu ya ngangišano.
Ke maikarabelo a leloko la NSB go bea phatlalatša dikgahlego tša gagwe go taba yeo go ngangišanwago ka yona go NSB le go iphološa ge sephetho se tšewa tabeng yeo ke NSB.
Ntle le ge go hlalošitšwe ka mokgwa wo mongwe mo melawaneng, sephetho sa bontši bja maloko ao a lego gona kopanong ya NSB e tla ba sephetho sa NSB. Dikgopolo tša bonnyane di ka ngwalwa ka kgopelo ya maloko ao.
Bjalo ka ge melawana ye e hlaloša, ge go ka tšwelelela morero wo mongwe magareng a dikopano, wo o nyakago sephetho sa NSB mme go ya ka kgopolo ya Modulasetulo morero woo o se wa swanela go letela kopano yeo e latelago ya mehleng ya NSB, Modulasetulo a ka fa Mongwaledi matla a go beakanya le go ntšha tsebišo ka poso yeo e ngwadišitšwego goba poso ya lebelo go leloko le lengwe le le lengwe a bontšha sehlogo sa taba, mme go nyakega boutu ya go romelwa ka poso yeo ka yona sephetho se ka tšewago. Tsebišo e tla hlaloša lebaka leo ka lona boutu ya poso e tla dirwago, yeo e ka se bego ka tlase ga matšatši a 10 (lesome) go letšatšing leo tsebišo e ntšhitšwego ka lona. Sephetho sa bontši bja NSB se tla tšewa bjalo ka sephetho sa NSB. Dipoelo tša paloto ye nngwe le ye nngwe ye bjalo di tla tsebišwa kopanong yeo e latelago ya NSB.
TLHAMO YA DIKOMITI
Komiti-Phethiši yeo e hlamilwego go ya ka Molawana e tla bopša ke maloko a NSB mme a tla kgethwa ke yona. E tla ba le Modulasetulo le palo ya maloko yeo e tla bewago mme ya kgethwa ke NSB: Ka tlhalošo ya gore:
Komiti-Phethiši yeo e tla, go ya ka ditaelo tša NSB, sepetša ditaba tša NSB magareng a dikopano, ka kwešišo ya gore diphetho ka moka mabapi le merero ya tshepetšo e tla ba namane ya NSB;
Modulasetulo, goba ge Modulasetulo a se gona, Mothuša-Modulasetulo goba ge Mothuša-Modulasetulo a se gona, Modulasetulo wa motšwa-o -swere yo a kgethilwego ke maloko o tla dula setulo dikopanong ka moka tša Komiti-Phethiši;
Modulasetulo o tla bega ka mošomo wa Komiti-Phethiši kopanong ye nngwe le ye nngwe ya mehleng ya NSB, le khoramo ya Komiti-Phethiši e tla bopša ke Modulasetulo le seripa sa maloko a Komiti yeo.
DIKOMITI TŠE DINGWE
Komiti e tla ba le palo ya maloko a NSB goba batho bao e sego maloko a NSB goba maloko a NSB ga mmogo le batho ba bangwe , bjalo ka ge NSB e tla ikgethela, yeo e tlago šoma lebakeng leo le tlago bewa ke NSB.
NSB e tla fa leloko le lengwe le le lengwe la komiti yeo matla a go ba Modulasetulo wa komiti.
Komiti e ka, ka tumelelo ya NSB, hlama sehlopha se tee sa tšhomo goba go feta go šoma ka tlase ga taolo ya komiti, mešomo ya komiti yeo NSB e ka e fago goba go nyakišiša ka ga merero yeo e welago ka tlase ga mešomo le matla a komiti.
Komiti ye nngwe le ye nngwe ntle le Komiti-Phethiši, e ka, ka tumelelo ya Komiti-Phethiši, kgetha motho o tee goba ba babedi bjalo ka maloko a komiti lebakeng leo le rilego goba maikemišetšong ao a rilego.
NSB eka, go ya ka mabaka ao a ka bonwago a swanetše , ka kakaretšo goba mabapi le taba yeo e rilego, fa komiti ye nngwe le ye nngwe matla goba mošomo wo e o filwego go ya ka Molawana.
NSB e ka gogela morago, telefatša goba go fetola mabaka a kgokagano go komiti, fela tšhišinyo ye bjalo e tla fetetšwa go komiti go senkwa le go fa maikutlo.
Leloko la komiti leo le sego la kgopela tshwarelo pele ga nako, leo le palelwago go iponatša dikopanong tše tharo tša go latelana tša komiti yeo, le tla kgaolwa go ba leloko.
Leloko la komiti le ka leboga mošomo go tšwa mo komiting yeo ka go ngwala tsebišo.
Ge go hlolega sekgoba mo komiting, Modulasetulo wa komiti yeo o tla tsebiša NSB ka go ngwala mo kopanong ya mathomo yeo e latelago ya NSB, yeo e tla bonago gore sekgoba seo se a tlatšwa.
GO BEGA GA DIKOMITI
Modulasetulo wa komiti ye nngwe le ye nngwe o tla hlagiša pego ka ga mediro ya komiti mo kopanong ye nngwe le ye nngwe ya NSB ya mehleng.
DIKOPANO TŠA DIKOMITI
Ditlhalošo tša temana ya 7 go ya go 20 di tla šoma go komiti ye nngwe le ye nngwe ya NSB di balwa le diphetogo tšeo di nyakwago ke tlhalošo ya taba: Ka kwešišo ya gore malebiša a temana ye, ge go bolelwa ka "NSB", "Modulasetulo" goba "Mongwaledi" di tla tšewa bjalo ka ge di e ra "Komiti" "Modulasetulo wa Komiti" goba "Mongwaledi wa Komiti", ka go latelana.
MALOKO A TLALELETŠO
Maloko a tlaleletšo ao a kgethilwego go dikomiti go ka Molawana bao ba tla bago le matla ka moka a leloko go kopano ye nngwe le ye nngwe, go akaretšwa le tokelo ya go bouta.
KAROLO YA MONGWALEDI
Mošomo wa bongwaledi wo o laolwago ke mešomo ya NSB, o tla dirwa go ya ka ditaelo tša Modulasetulo wa NSB, o tla dirwa ke Mongwaledi.
Karolo ya Mongwaledi ke go thuša NSB ka:
go dira mošomo wa bongwaledi go eletša go merero ya tša taolo tirelo ya taolo ye hlwahlwa go laola diporotšeke go dira mešomo yeo NSB e ka e nykago nako le nako.
PHETOGO YA MELAWANA
Melawana ye e ka oketšwa goba ya fetolwa mo kopanong ye nngwe le ye nngwe ya NSB ka kwano le Bolaodi, ke bontši bja maloko ao a lego gona: Ka kwešišo ya gore diphetogo tšeo di dira ntlha ye itšeng mo lenaneong la ditaba, mme tlhalošo ya diphetogo tšeo e sepedišitšwe le lenaneo la ditaba magareng a maloko mme maloko ao lego kopanong a se be ka tlase ga seripa.
GO SENKA GAPE DIPHETHO TŠA NSB
Sephetho se sengwe le se sengwe seo se tšewago kopanong ya NSB se tla fiwa nomoro ya go ikgetha ya Sephetho sa NSB mme se tla tšewa bjalo ka sephetho sa NSB. Leloko leo le kganyogago gore sephetho se senkwe leswa le swanetše go hlagiša tsebišo ka go ngwala le mabaka ao a tletšego a tshenko leswa go Mongwaledi matšatšing a lesomenne pele ga kopano ya NSB. Ge e le gore NSB e ka fetola sephetho, seo se tla ngwalwa ka gare ga metsotso ya kopano mme gwa dirwa diphetogo tšeo di swanetšego ditokomaneng mme gwa ntšhiwa ditokomane tšeo di fetotšwego.
